Paradontoza

Če se ob zobu nabirajo obloge – zobni plak, bakterije v oblogah povzročajo vnetje in krvavenje dlesni, ki pa lahko preide tudi v parodontitis, bolj poznan pod imenom paradontoza.

Parodontoza je bolezen obzobnih tkiv in lahko vodi do popolne izgube obzobne kosti, zato zobje na koncu izpadejo. Poteka počasi, tako da ob zobu nastajajo žepki, v katerih se nabirajo bakterije, ki žepke počasi in vztrajo poglabljajo.
Dobro ustno zdravje nam omogoča, da brezskrbno žvečimo, okušamo, govorimo, se poljubljamo in smejimo. Bolezni, ki prizadanejo ustno votlino pa močno ogrožajo tudi naše splošno zdravje. Paradontoza, paradontalna bolezen, ki je najbolj razširjena, predstavlja javnozdravstveni problem velikih razsežnosti.

Dejstvo je, da je paradontalna bolezen najbrž toliko stara kot človeštvo samo, a to še ne pomeni, da se moramo sprijazniti z njo in njenimi posledicami.

Vzroki za nastanek paradontoze

Raziskave so pokazale, da ima več kot 90% slovenske populacije eno od oblik paradontalne bolezni. Vzroki, ki pripeljejo do tega, da vnetje roba dlesne napreduje v paradontitis so številni in med seboj tesno prepleteni. Ti vzroki segajo vse od genetskega zapisa posameznika, socialno ekonomskega položaja, prisotnosti sistemskih bolezni, rasnih razlik, razvad, načina prehranjevanja, stresa, in nivoja ustne higiene.

Glavni vzrok bolezni dlesni je pomanjkljiva oziroma nepravilna ustna higiena, zaradi katere se na zobeh kopičijo zobne obloge. V njih se naseljujejo bakterije, ki s svojimi izločki spodbujajo vnetni odgovor našega organizma. Sčasoma se ta bitka prevesi v korist bakterij, gingivalni žepki, ki obdajajo zobe se začnejo poglabljati, v njih se kopičijo mehke in trde zobne obloge, vnetnice, bakterije in njihovi odpadni produkti, ostanki mrtvih celic, …

Globina obzobnih žepkov se poveča na več kot 3 mm, iz njih ob sondiranju zakrvavi ali priteče gnoj, vezivni pripoj in kost se začneta razkrajati, zob postaja majav, v končnem stadiju neboleče izpade.

Posledica paradontoze na naše splošno zdravstveno stanje

• Srčno-žilna obolenja

Zaradi občasnega izplavljanja bakterij ustne votline v krvni obtok, pri osebah z okvarami srčnih zaklopk lahko pride do nastanka bakterijskega endokarditisa. Prav tako študije nakazujejo povezavo med paradontalno boleznijo in arterosklerozo, koronarno trombozo in miokardnim infarktom.

• Diabetes

Paradontalna bolezen se pojavlja kot komplikacija sladkorne bolezni, hkrati pa napredovana paradontalna bolezen otežuje dobro uravnavanje krvnega sladkorja.

• Bolezni dihal

Študije povezujejo paradontalno bolezen z infekcijami respiratornega trakta pri hospitaliziranih pacientih.

• Nosečnost in rojstvo otroka

Nizka porodna teža, prezgodnje rojstvo otrok, spontani splavi, so prav tako povezani s prisotnostjo paradontalne bolezni pri nosečnicah.

• Neplednost

Prepoznajte znake paradontalne bolezni:

• med ščetkanjem zob krvavijo dlesni,
• dlesni so pordele in zatečene,
• zobje so na videz daljši, saj dlesni odstopajo od zob,
• zadah, slab okus  ter nastajanje špranj med zobmi,
• zobje lezejo narazen,
• griz se spremeni.

POMEMBNO JE ZAZNATI SPREMBE NA DLESNIH IN UKREPATI PRAVOČASNO, ko je bolezen še v začetni fazi (gingivitis), saj jo le tako lahko uspešno zdravimo, nadziramo in umilimo njeno uničujoče delovanje na celotno telo.

Diagnostika

Priporočljivi so redni preventivni zobozdravniški pregledi 2x letno.

Na prvem pregledu vam z diagnostično sondo izmerimo globine obzobnih žepov, definiramo stanje bolezni in pripravimo individualne planske načrte za zdravljenje.

Dobra diagnostika je danes bistevenega pomena za uspešnost zdravljenja. Simptomi te bolezni se pojavijo pozno , takrat ko je veliko škode že storjene in posledice nepopravljive. Zobozdravnik mora znake bolezni znati poiskati. Po pogovoru s pacientom, opravi pregled ust z očmi, v pomoč pa mu je rentgenski posnetek celotnega zobovja ortopan.

Da ugotovimo stanje tkiv okoli zob, z elektronsko diagnostično sondo izmerimo globine obzobnih žepov. Meritev je vaša in z njo se lahko za nadaljevanje zdravljenja odločite pri kateremkoli drugem terapevtu.

Načrt zdravljenja paradontoze

Ko je ugotovljeno stanje globine žepov, se pripravi planski načrt, ki zajema;

• Ustna higiena – Čiščenje zobnih oblog nad dlesnijo in peskanje,
• Čiščenje zobnih oblog pod nivojem dlesni – čiščenje žepov,
• Protibakterijsko spiranje žepov – gingivalna dezinfekcija in pospešitev celjenja (raztopina klorheksidina in fiziološke raztopine) ter Hialuronska kislina za pospešitev celjenja,
• Lasersko zdravljenje – fotodinamična terapija; Laserska terapija je na področju zdravljenja obzobnih tkiv izredno učinkovita. Fotodinamična terapija pri svojem delovanju izkorišča efekt laserske svetlobe in posebnega barvila. Uporablja se kot nadaljevanje luščenja in glajenja korenin, kjer je bilo naše ročno odstranjevanje nenatančno, bodisi zaradi anatomskih posebnosti zob ali pa zaradi globine žepov. Barvilo obarva ovojnico bakterij in se nanjo kemično veže. Po določenem času barvilo speremo in z laserjem prežarčimo žepe. Bakterije, ki vsebujejo barvilo se razgradijo oziroma se uniči njihova ovojnica. Postopek ponovimo nekajkrat v 3-7 dnevnih intervalih (odvisno od globine žepov),
• PerioShine terapija- Biorepulzivna zaščita zob in podpora parodontalni terapiji (učinek zaščite zob z učinkom naravnega beljenja zob traja 9-12 mesecev).

Dobro je vedeti; Parodontalno bolezen lahko v njeni zgodnji fazi uspešno zdravimo oziroma nadziramo.  Najpomembnejše pa je to, da je takrat potrebnih veliko manj laserskih sej, kar občutno poceni zdravljenje.