Je trda obloga, ki se nabira na zobeh. Številnim predstavlja le estetsko motnjo, saj se ne zavedajo vseh nevarnosti, ki jih prinaša. V največ primerih nastane zaradi površnega odstranjevanja zobnih oblog, njegov nastanek pa ni odvisen le od ustne higiene, temveč tudi od sestave sline, prehranjevalnih navad, pripomočkov za ustno nego, ipd.
V naših ustih je več 100 milijonov najrazličnejših bakterij, ki so večinoma neškodljive. Nekatere imajo sposobnost, da se med mešanjem s hrano, slino in mrtvimi celicami prilepijo na zobno površino. Najpogosteje se nabirajo na stikih zob in dlesni ter površinah, ki so težje dostopne za čiščenje. Imenujemo jih plak. V ustih se tvorijo neprestano in so največkrat nevidne, če pa jih v določenem času ne odstranimo, začnejo mineralizirati, kar pomeni, da nase vežejo minerale iz sline (najpogosteje kalcijeve in fosfatne soli).
Iz neočiščenih mehkih oblog nastaja zobni kamen, ki praviloma kaže na pomanjkljivo ustno higieno. V kolikšnem času začne zobni plak mineralizirati, pa je pri ljudeh različno, saj se njihova sestava sline razlikuje od posameznika do posameznika. Nekateri so zanj dovzetnejši, drugi pa bolj odporni, kar v praksi pomeni, da se pri nekaterih pojavi že v manj kot 24-ih urah, pri drugih pa ne niti po nekaj dneh opuščene ustne higiene. Obstajajo tudi primeri ljudi, pri katerih se ne pojavi praktično nikoli.
Najpogosteje se pojavlja na mestih, ki so težja dostopna za čiščenje ter v bližini izvodil žlez slinavk. Največ se ga nabira na zadnji strani spodnjih sekalcev in v področju prvih stalnih kočnikov. Ker je hrapav, ga lahko začutimo tudi z jezikom. Ločimo zobni kamen, ki je na zobu nad dlesnijo, in tistega, ki je pod njo. Tistega nad dlesnijo vidimo s prostim očesom. Lahko je mlečno bele, rumene ali temno rjave barve, skriti zobni kamen pa je zaradi kemičnih procesov pri katerih bakterije razkrajajo tkivo, pogosto temnejši. Njegova barva je odvisna tudi od različnih razvad posameznika. Če kadimo, pijemo pravi čaj, kavo ali rdeče vino, je lahko naš zobni kamen bolj izrazito obarvan kakor pri tistih, ki teh razvad nimajo. Najnevarnejši je tisti, ki nastaja pod dlesnijo, saj je tam skrit in ga zobozdravnik lahko odkrije le s pomočjo sondiranja oziroma rentgenskega slikanja.
Sam po sebi sicer ni škodljiv, vendar pa je zaradi svoje hrapavosti in poroznosti odlično gojišče za zadrževanje mehkih zobnih oblog, kjer se nabirajo škodljive bakterije ki zobem in zdravju povzročajo številne težave, vendar pa moramo vedeti, da nikakor ne gre za nekaj samoumevnega, temveč stanje, ki ga lahko z redno in temeljito zobno higieno preprečimo.
Odstranjevati ga je treba redno, saj v nasprotnem primeru lahko izrazito kvari estetski izgled zob (zlasti če se nabira na sprednji strani), slabi obzobna tkiva, povzroča krvavenje dlesni, lahko vodi v paradontozo, povzroča slab ustni zadah in občutek nečistoče, onemogoča kakovostno čiščenje zob, omogoča nastanek kariesa in je lahko vzrok za številna resnejša sistemska obolenja.
Kopičenje mehkih in trdih bakterijskih oblog na zobeh prav tako povzroča gingivitis (vnetje dlesni) in parodontalno bolezen, ki je najpogostejši vzrok za izgubo zob pri odraslih.
Gre za nujen preventiven in kurativen postopek, s katerim preprečujemo obolenja zob in dlesni. Mehke zobne obloge lahko odstranjujemo sami, z redno uporabo zobne ščetke in ustne nitke, če pa le-te že mineralizirajo, žal zobna ščetka tej nalogi ni več kos. Ali potrebujemo profesionalno čiščenje lahko hitro ugotovimo tudi sami, s temeljitim pregledom zob v ogledalu. Za pravilno in strokovno odstranjevanje poskrbi zobozdravnik ali ustni higienik.
Omenjeni postopek je sestavni del ustne higiene. Gre za profesionalno odstranitev bakterijskih oblog, z namenom zaščititi zobe in obzobna tkiva pred nastajanjem kariesa in boleznimi dlesni, ter ohraniti estetiko nasmeha. Ker vsakodnevno čiščenje zob z zobno krtačko in nitko ne zadošča, je približno dvakrat letno potrebno profesionalno čiščenje.
Postopek čiščenja se običajno opravi v enem obisku in traja od 45 do 60 minut. S posebnim ultrazvočnim inštrumentom se očisti vse zobne površine, odstrani obloge na dostopnih koreninskih površinah ter v medzobnih prostorih. Pri rednem izvajanju higienske terapije je lahko postopek povsem neboleč, na željo pacienta pa se lahko uporabi tudi lokalno anestezijo ali anestezijo ‘brez igle’. Če je potrebno se izvede peskanje zob s peskalnikom, ki s kombinacijo zelo finega peska in vode odstranjuje pigmentne madeže, zabarvanja ter manjše ostanke zobnega kamna. Vsakemu čiščenju pa sledi tudi poliranje zob s fino pasto, ki jim povrne gladko in sijočo površino, na katero se obloge težje prilepijo in nam omogoča, da doma za zdravje svojih zob in dlesni poskrbimo enostavneje in temeljiteje.
Prvi obisk otroka pri zobozdravniku je priporočljiv čim prej. Prijeten obisk s pozitivno izkušnjo gradi zaupanje v zobozdravnika obenem pa otroka navajamo na redno in pravilno umivanje zob.
Kljub rednemu čiščenju zob, pa v ustih še vedno ostajajo skrita mesta, ki jih ščetine zobne ščetke ne dosežejo, kjer se nabirajo ostanki hrane in posledično bakterije. Redno čiščenje zobnega kamna je tudi pri otrocih izjemnega pomena za ohranitev zdravja obzobnih tkiv.